Nâstavek z prethodnoga lista:
PRI MLODENCE
STUREŠEINO S:
Drogo svaudbo i svaudbeno svito! Drogo fumilijo, jo vos pezdrovljom i nepijom vum z janu keypicu rujnego veino. (Mužiko igro tuš.) A jasma mei liepe fčeroušnji dien venčunja ebovili i f miru Byežjem daufka edsloyžili. Eček i mumico su nos liepe etprovili i semi puti sma sa sračne ebovili. Dešli sma f hižu dreygi rediteljev i ethruniteljev nošego Mlodenco. Depeljoli sma njim snešičku ko njim bou ne pyemeči de krojo njihevego življanjo i ko sa bou breinulo do nepreduja to hižo f ku ja dešlo. Zdaj bu nošo drogo Mlodenko pedeljilo sva daura fumilije štare pripodo i či ja dielnik ed gnjiešnego dnavo. Pervu bi puozvol mumicu ed nošego drogego Mlodenco ko pristupi k nošem stuolu i ko prima pervi daur ed sva snešička.
MLODENCEVO MOTI:
Zefoljyjam sa ne pervem tvam dauru, drogo mo snieho. Jo ta prijamljam ze sva dieta i ed gnjes sum jo tvo drougo mumo. Pri noše hiže ti nabu nič zeklanjene. Koj imuma mei, bouš imielo i tei. Do num koj zmenjko, si skyp buma terpeli, a v rodesti si sa bouma veseleili. Byeg ta peživi! (Mužiko igro tuš. Pezovo sa i drougo fumilijo, nujprie Mlodencev eček.)
MLODENCEV EČEK:
Drogo snieho! Dešlo si f nošu hižu z nošim depuščanjem. Čez por dni, do sa mule rezgladoš, veidlo bouš kok ja prinos i tok sa bouš deprinošolo. Kok sa ene veli; hižo sa k hiže tiši, sauko svu šagu derži. K num sa bouš priklanulo i svago moužo pesloušolo. Jo, kokti tvyej stauri, vyeđil bum brigu ko ti sa nikokvo krivico nabu zgeđilo, do nabuš prepodolo, neg do sa bouš ed gnjiešnego dnavo sa belja pemogolo i do nabum muorol duge čokoti ne fnuko. Byeg ta peživi i debre mi dešlo.(Mužiko i dolja igra a fumilijo dehojo i prijiemlja daura.)
PRIHEDNI:
Jo sum čyl kok sa tum f kutu šepetole do ja Mlodenko šapovo.
STUREŠEINO S.
Kie po ja tye rakel? Edmo mi go depaljeta ko go kuštigujama. Nošo Mlodenko prebeiro z negicumi koj sernico f Smudilevce do ju lyevci netirovoju. De ja tie kie ja rakel do ja nošo Mlodenko šapovo?
PRIHEDNI:
Nie go. Fyšel ja vyn.
STUREŠEINO S:
Te po bouma vos kuštiguvoli z janim letem (?) ko nabuta vuho pedievoli tum ze vroti. I zote ko vum ja tie, kie ja rakel do ja mlodenko šapovo, fyšel vyn. Liepe pristupeta k stuolu i bouta si speili svu kuštigu. Mlodenci sa noj priprauvidu ko siem pekožama do ja Mlodenko nie šapovo. Gespedo veseljauki, zeigreta janu puoljku. Če ja nošo Mlodenko šapovo, bouma si speili janu kuštigu, a če ja nie, vei gespen Prihedni, bouta još jamput kuštiguvoni.
(Mužiko igro, a mlodenci idu touncot.)
PRIHEDNI:
Gespen Sturešeino, tye ja pravoč berze išle. Manje sa sume pred ječmi bljeseikole. Nič sa nie megle prof videti; a deyča pe jane nyege ili pe dveji, ili po pe zroku leti.
STUREŠEINO S:
Vum bu sa još belja pred ječmi bljeseikole če bu dešlo i trajčo kuštigo. Gespedo veseljauki, zeigreta janego volcero, liepe pelajku, tok do sa nošemu gespenu Prihednemu rezbeistri pred ječmi, tok ko bu videl kok liepe prebeiro negico kre negica i te mu sa noj priprauvi i ze trajču kuštigu. (Mužiko igro valcer.) Gespen Prihedni, deđeta bliža k stuolu. Koj vum mei desudima, ni Byeg vum ne eprejsti! A dekle buta vei sva kuštiga ebauvljoli, vei, gespedo veseljauki, zeigreta janu puoljku ko budu touncoli si ki meradu migoti. Kie kre kego, kie s kiem. Sauki noj sa veseli! Noj sa igro, noj sa tounco, noj sa zdeyča i staure i mlode, noj sa trasa stauro hižo! Moker išlo noklu i mezevino! Vydri nuogo nuogu, jytre nabu tego! (Dekle sa tounco, Prihedni speija kuštigu i pijouni ethojo vyn.)
STOREŠEINO S.
(Nestovljo.) Drogo mo svaudbo i svaudbeno svito! Liepe sa zebovljuma i veseleima i čez ta gyejsti, si sma sa liepe speznuli i rezveseleili. Vač ne veidim ko bi touncol eček z moumicu, keym s keymicu, stric z streinicu, vyjček z vyjnicu. Sa sa belja si skyp gledeima i veseljeima. I če bi tok bile izde jan čos, nezodnjič sa nič nabi znule kie ja či i kie ja ze kego prisagel. Sa bi išle f šamet! Cojti prihojodu i dešle ja vriema ko sa denasa pečanja ne stel. Putnicu ze pečanja! (Mužiko igro. Nejsi sa pečanja.)
Drogo mo svaudbo i svaudbeno svito, drogi pezvuni i nepezvuni! Denašen ja zodnji yebrek ed noši gyejsti ne stel. Stauro ja nevaudo i šago ed negdor do sa pri pečanju spemenu trei kraulji ki su nyveređanemu Isusu sva daura; zlaute, tomjun i plemeneitu maust denasli. Tok buma i mei, kok ja kie moguči i premegujuči, jerbo noši mlodenci boudu petrebujuči. De ja ljetes cigu, cigu, cigu, kljetu bou zibu, zibu, zibu. Bou triebe seico, kereico, ed žlička de vedrička, ed cunjčeco de zibeljica. Zote, gespen Devar, zemeta lepor, nek sauki dena, kok ne jentor, svyej premogojuči daur. Mužiko igro i pepievo sa:
Doryjta, doryjta tu mladu nevestu
tu mladu nevestu i ženeiko!
Ženik i nevesto su tok geverili
do hečaju sa daura pevernuti nezoj.
Če nata doruvoli, bouma vos pegnuli
z grabljicu i praslicu
z lepaurem pe reiti.
(Si dehojodu pred stel, dievodu sva daura, nepijodu z mlodenci, po i pijouni Prihedni eča diesti svyej daur. Storešeino svautski pebara z lepauro daura i doja ja Mlodenke, a Mlodenko ja zevaža v rupčec i do Mlodencu.)
MLODENEC:
Pryejsil bi mužiku ko bi sa igrole ze sa ena ki su doruvoli nos mlodenca.
STUREŠEINO S:
Zdaj bi pryejsil ko pred styelem neprauvita mesto ze mlodenca i pedsnešu ko nje zemaju venčec z glauva.
(Mlodenko prična pepievoti, a si dreygi nje sa pridruža.)
Venčec myej, venčec myej, bieli i čeljani!
Duge sum ta prejsilo, mouli čausek nejsilo,
venčec myej, venčec myej, bieli i čeljani.
( Ne janu sastricu denadu venčec, a ne drougu klebyk ed mlodenco. Mužiko igro krotku puoljku, uona dvie mule touncodu i edidu ze stel ne meste de su bili mlodenci. Mlodenec steji, a mlodenko sedi. Moti ju prična česoti. Mlodenko prična pepievoti, a si dreygi nje sa pridruža.)
Čaši ma , čaši mumico, nabuš ma duge časolo.
Jo si bum prašlo ze moužo po si bum zalo Jyežeko.
Jyežek mi imu hižicu kum si depaljo snehicu.
Jyežek mi imu kemyericu kum si jo denam škrinjicu.
Jyežek mi imu štolicu kum si depaljom krovicu.
(Sauki steih sa penovljo.)
MUMICO:
(Fplata kita i zevaža peculicu, zema roubec i do Mlodencu, a en roubec dena Jounice ne glauvu. Mužiko pe tihe igro putnicu. Mlodenec si sada ne styelec, Jounico go ezeyja i en edida f kemyericu. Mužiko i dolja igro putnicu. Devar prima Jounicu i ednasa ju ze njim. Pepivo sa Stauro moti…)
Stauro moti hižu zmieča, mlodo snieho spi, spi.
Spi, spi, spi, spi mlodo snieho, još go zerja nie, još go dnavo nie.
Stauro moti žervi giblja, mlodo snieho spi, spi.
Stauro moti vuodu nejsi, mlodo snieho spi, spi.
Stauro moti krovu deji, mlodo snieho spi, spi.
Stauro moti hižu zmieča, mlodo snieho spi, spi.
(Ze saukim steihem sa penovljo: Spi, spi, spi, spi mlodo snieho, još go zerja nie, još go dnavo nie. Dečos sa pepievo Stauro moti, mlodenci sa ebljiečadu kok su bili i prie neg su išli ne zdauvek. Prična sa pepievoti Ne Verškevemu briegu.)
Ne Verškevemu briegu zuorjo sa žori,
a deletum po v jorku Bednjo v miegle spi.
Šepečaju si briegi: Kum ja prašle tye
Kok su gyejsti bila pred rovni ljiet num stye?
Peverni sa, peverni, liepo Jounico.
Stye ljiet taba čauko stauro hižico.
Ne Verškevemu briegu hižico steji.
Veter krev nje ziblja, founju dež curi.
Peverni sa, peverni, liepo Jounico.
Sty ljiet taba čauko stauro hižico.
(Zodnjo kitico sa dvauput pepievo.)
Zastor.
Lektorirala Barica Pahić Grobenski
